Svilena pot Anatolska mesta

Prihod v Kayseri. Transfer do hotela v Kapadokiji. Nočitev v Kapadokiji.

Uçhisar, muzej na prostem Göreme, Zelve, Paşabağları, podzemno mesto Derinkuyu, Ürgüp, Avanos. Nočitev v Kapadokiji.
Kapadokija
Edinstvena dediščina narave in človeštva – vilinski dimniki onkraj sanj
Regija Kapadokija leži sredi nekoč aktivnega vulkanskega območja osrednje Anatolije. Pred milijoni let so bile tri njene gore – Erciyes, Hasandağ in Güllüdağ – aktivni vulkani; po prazgodovinskih poslikavah sodeč je ta dejavnost s prekinitvami trajala vsaj do neolitika.
Izbruhi vulkanov so bili tako močni, da je bila lava ponekod debela do 150 m. V mnogih milijonih let so vulkani, veter, dež in led oblikovali regijo, ki jo danes poznamo kot Kapadokijo. Ko je pokrajina erodirala, so bazaltne kamnine ostale in oblikovale stožčaste strukture, nekatere visoke tudi do 45 metrov.
Domačini so te edinstvene skalne tvorbe imenovali „vilinski dimniki“, ime pa se je ohranilo skozi stoletja. Če je bila narava prva umetnica, ki je uredila okras, je bil anatolski človek tisti, ki je skozi stoletja klesal skalo in iz nje zgradil hiše, cerkve in več kot 250 podzemnih mest.
Ker je bila zatočišče zgodnjih kristjanov, je Kapadokija muzej na prostem, poln neprimerljivih naravnih in kulturnih sestavin.
Kapadokija obiskovalcem ponuja izjemno in razkošno pojedino naravnih čudes, ki presegajo njihovo najbolj divjo domišljijo. Ta čudesa so elegantno okrašena z deli, ki jih je ustvarila človeška roka. S svojimi edinstvenimi naravnimi značilnostmi, ki kažejo skladno prepletanje naravnih in kulturnih prvin pokrajine, je Kapadokija očarljiv muzej na prostem in neprimerljiv primer skupne kulturne dediščine človeštva.

Po zajtrku odhod proti Ankari. Med potjo ogled slanega jezera Tuz Gölü. Prihod v Ankaro, obisk Atatürkovega mavzoleja. Prihod v Beypazarı. Ogled mesta in bazarja. Nočitev v Beypazarıju.
Tuz Gölü
Za jezerom Van drugo največje jezero v Turčiji.
Drugo največje slano jezero na svetu, ki pokriva 70 % turških potreb po soli.
Slano jezero s povprečno globino manj kot 50 cm je dom številnim vrstam ptic. V jezeru živi 85 vrst ptic, 129 vrst žuželk, od katerih so 4 endemične, 15 vrst sesalcev in 38 endemičnih rastlinskih vrst. Tu je okoli 6000 gnezdišč ptic.
Slano jezero je uvrščeno v kategorijo razreda A, ki je pomembno območje za varstvo mokrišč in biotske raznovrstnosti.
UNESCO ga je uvrstil na poskusni seznam svetovne dediščine.
Ankara
Zaradi svoje lege v središču države je bila regija zgodovinsko stičišče glavnih trgovskih poti in križišče migracijskih tokov. Hetitsko cesarstvo, ena od velesil antike, se je pojavilo prav tu, v osrednji Anatoliji. Hetiti so se izkazali ne le s civilizacijami, ki so jih ustvarili, temveč tudi z državno ureditvijo, ki so jo razvili, ter s svojo strpnostjo in spoštovanjem človekovih pravic.
Skozi zgodovino je bila Ankara priča bitkam med mogočnimi vojskami v boju za prevlado. Mesto je bilo v rimskem obdobju pomembno kulturno, trgovsko in umetniško središče, v osmanskem obdobju pa glavno trgovsko središče na karavanski poti proti vzhodu. Vendar je do 19. stoletja izgubilo svoj pomen. Ko je Mustafa Kemal Atatürk izbral Ankaro za oporišče, iz katerega je vodil vojno za neodvisnost, je ponovno postala pomembno središče. Zaradi svoje vloge v vojni in strateške lege je bila 13. oktobra 1923 razglašena za glavno mesto nove Republike Turčije.

Odhod proti Bursi, panoramski ogled mest Göynük in Iznik. Obisk Hagije Sofije v Izniku in mošeje Yeşil Cami.
Prihod v Burso. Nočitev v Bursi.
Stari okraj Beypazarı, zgrajen na strmih pobočjih in v dolinah, je izjemno slikovit s svojo tržnico, tradicionalnimi hišami in naravno pokrajino. Stoletne hiše v Beypazarıju odražajo tipične značilnosti osmanske in tradicionalne turške domače arhitekture.
Göynük
Hiše v Göynüku, zgrajene v tradicionalnem osmanskem slogu, so se ohranile do danes, ne da bi izgubile svoj arhitekturni značaj. Te hiše pritegnejo pozornost turistov, ki prihajajo v okraj. Dvorci, ki so bili obnovljeni in delujejo kot prenočišča, so deležni velike pozornosti obiskovalcev.
Iznik – priča zgodovine
Iznik, nekoč znan kot Nikeja, leži 87 km od Burse na vzhodnem koncu jezera Iznik. Mesto je leta 316 pr. n. št. ustanovil Antigon, eden od generalov Aleksandra Velikega. Iznik je nato zavzel drugi general, Lizimah, ki je mesto po svoji ženi poimenoval Nikeja. Potem ko je bilo pomembno rimsko in nato bizantinsko mesto, je leta 1078 padlo pod Seldžuke, kasneje, leta 1331, pa pod Osmane. Rimsko gledališče je zgradil Trajan (249-251), na obali jezera Iznik pa je stal rimski senat, kjer je leta 325 potekal prvi nicejski koncil. V središču mesta stoji cerkev Svete Sofije, v kateri je leta 787 zaradi ikonoklazma potekal eden najpomembnejših koncilov. Pod osmansko oblastjo je cerkev služila kot mošeja. Iznik je po pomenu za krščanski svet enakovreden Jeruzalemu in Vatikanu. Med pomembnejšimi islamskimi stavbami v mestu obiščite mošejo Yeşil, obloženo s turkiznimi ploščicami, in Nilüfer Hatun İmarethanesi. Iznik je še vedno majhno mesto, ki ni preraslo svojega prvotnega 4227 m dolgega rimskega obzidja s 114 stolpi. Še vedno stojijo štiri mestna vrata, ki so omogočala dostop v mesto. V 16. in 17. stoletju je bil Iznik središče izjemne proizvodnje keramike, ki je pomembno prispevala k okrasju mošej in palač po vsej Turčiji. Muzej prikazuje najdbe iz bližnjih izkopavanj. Po ogledu znamenitosti ribje restavracije ob jezeru ponujajo okusno hrano in sproščeno vzdušje. Pet kilometrov od Iznika, v vasi Elbeyli, lahko naletite na katakombo iz 5. stoletja in 15,5 metra visok obelisk, ki ga je postavil Cassius Philiscus.

Ogled Burse: mošeja Ulu Cami, Tophane, Koza Han, nato odhod v osmansko vas Cumalıkızık.
Vožnja do Istanbula. Nočitev v Istanbulu.
Bursa in Cumalıkızık: rojstvo Osmanskega cesarstva
Bursa, ena prvih prestolnic Osmanskega cesarstva, odraža zgodnje obdobje osmanske kulture. Cumalıkızık je vas iz tega obdobja, kraj, kjer se zdi, da se je čas ustavil. Vas je pomembna tako zaradi hiš, ki so odlični primeri meščanske arhitekture osmanskega obdobja, kot zaradi prijaznih prebivalcev, ki uživajo v tradicionalnem okolju. Je „živa osmanska vas“ z neokrnjenim zgodovinskim vzdušjem vsakdanjega življenja, kulturnimi vrednotami in naravnim okoljem, kjer boste zagotovo stopili v časovno kapsulo lesenih hiš, ozkih ulic in mogočnih dreves.

Prosto do transferja. Odhod na letališče. Odhod iz Istanbula.