Mezopotamija Kraj, kjer se je vse začelo

Prihod v Mardin, po opravljenih mejnih formalnostih sledi transfer z avtobusom do hotela. Namestitev v hotelu, večerja, nočitev.

Midyat, samostan Mor Gabriel, mošeja Ulu v Mardinu, medresa Kasimiye. Večerja, nočitev v Mardinu
Po zajtrku odhod proti Midyatu. V Midyatu si ogledamo stari del mesta in starinsko stavbo Konuk Evi, najvišjo točko mesta. Nato nadaljujemo vožnjo proti samostanu Mor Gabriel (samostan sv. Gabrijela), najstarejšemu še obstoječemu in enemu najlepših asirskih pravoslavnih samostanov iz 4. stoletja, s fantastično orientalsko arhitekturo.
Po ogledu vrnitev v Mardin. Mardin je med drugim mesto, posebno po svojem videzu in legi. Leži na eni strani hriba, kjer so hiše razporejene stopničasto, z njihovih streh pa se odpira pogled na neskončne ravnice nekdanje Mezopotamije, tj. na doline dveh za civilizacijo pomembnih rek, Evfrata in Tigrisa. Mardin je imel pomembno vlogo v razvoju krščanstva in je bil središče sirske pravoslavne cerkve. Prebivalstvo sestavljajo Arabci, Kurdi, Sirci in Turki, govori pa se več jezikov: arabščina, kurdščina in turščina. Z verskega vidika gre za sobivanje dveh ver, saj v Mardinu živijo muslimani in kristjani, skozi mesto pa so šle različne kulture. Vsaka od njih je za seboj pustila številne mojstrovine. Vrnitev v hotel. Večerja. Nočitev.

Po zajtrku odjava iz hotela. Dan začnemo z ogledom starega mestnega jedra Mardina in samostana Deyrulzafaran – Žafranovega samostana, enega najpomembnejših pravoslavnih samostanov v jugovzhodni Turčiji, ki izvira iz 5. stoletja. Pot nas nato vodi do arheološkega najdišča Göbekli Tepe (turško za “trebušasti hrib”). Odkritje Göbekli Tepeja, kraja, ki ga je UNESCO uvrstil na Seznam svetovne kulturne dediščine, je postavilo pod vprašaj dosedanja spoznanja o prazgodovini. Nadaljevanje poti proti Şanlıurfi. Prijava v hotel. Večerja. Nočitev.

Zajtrk. Odhod na ogled mesta, ki s svojimi ulicami, hišami, bazarji, kopališči, vodnjaki, mostovi, mošejami, dvorci in mestnim obzidjem deluje kot „muzej na prostem“. Imenovali so ga tudi „mesto prerokov“, saj so v njem živeli različni preroki, kot so Abraham, Jakob, Job in Elizej. Obiskali bomo muzej, v katerem si lahko ogledamo najstarejši kip na svetu, nato pa se odpravimo do muzeja Haleplibahçe, v katerem so ostanki iz rimskih časov. Za konec bomo obiskali jamo, v kateri se je rodil prerok Abraham, in Balıklıgöl, kraj, kjer ga je kralj vrgel v ogenj. Vožnja proti Harranu (danes pod zaščito UNESCA) in po ostankih najstarejše univerze v regiji in svetopisemskega mesta. Za Harran so značilne hiše, ki so videti kot čebelji panji, zgrajene v krožni obliki iz nežgane opeke, brez uporabe lesa, z obokano streho. Po ogledu vrnitev v Şanlıurfo. Prihod v hotel in večerja. Nočitev.

Po zajtrku odjava iz hotela in odhod proti Adıyamanu. Vožnja skozi pokrajine ob reki Evfrat, kjer je bila leta 1977 zgrajena prva hidroelektrarna “Atatürk”. Nadaljevanje poti proti kraju Kahta, kjer si bomo ogledali izjemno ohranjeni ločni kamniti most rimskega cesarja Septimija Severa.
Po ogledu nadaljevanje vožnje do izhodišča za vzpon na Nemrut. Nemrut je 2.134 metrov visoka gora, najbolj znana po arheoloških ostankih velikega števila skulptur blizu vrha, za katere velja, da so ostanki kraljeve grobnice Antioha I. Komagenskega iz 1. stoletja pr. n. št. Na vrhu bomo pričakali sončni zahod in se sprehodili po najdišču. Na križišču vzhodne in zahodne civilizacije je gora Nemrut zagotovo eno najveličastnejših najdišč. Po ogledu Nemruta prihod v Adıyaman. Namestitev v hotelu, večerja, nočitev.

Zajtrk. Odhod v Gaziantep, vozimo se mimo neskončnih nasadov pistacij. Severovzhodno od Gaziantepa, ob reki Evfrat, leži kraj Eski Halfeti. Od takrat služi kot prizorišče priljubljenih turških nadaljevank. Pluli bomo po čudoviti rečni soteski in med plovbo videli številne napol potopljene hiše, drevesa, mošeje in kulturne spomenike. Na enem od vrhov bomo videli tudi ostanke rimske trdnjave (Rum Kale), nato pa še potopljeno vas Savaşan Köyü s slovitim napol potopljenim minaretom mošeje Batık. Nedaleč od Halfetija na apnenčasti skali ob reki Evfrat gnezdi endemična vrsta ptice, bližnjevzhodni plešasti ibis – vrsta ibisa, ki ji grozi izumrtje. Nadaljujemo do Zeugme – muzeja mozaikov, največjega muzeja te vrste na svetu. Nadaljevanje poti proti Gaziantepu, prestolnici kulinarike in mestu gastronomije, ki ga prebivalci imenujejo kar Antep. Če Turke vprašate o Gaziantepu, bodo vsi takoj začeli govoriti o baklavi. Zaradi raznolike in okusne kuhinje je UNESCO leta 2015 Antep uvrstil na seznam ustvarjalnih mest sveta. Ko gre za kulinariko, je turška prestolnica baklave ta status povsem upravičila, saj je po neki prosti oceni v osrednjem delu mesta približno vsaka peta trgovina slaščičarna z baklavo (teh je več kot 180), in pravi čudež je, kako vse preživijo. Namestitev v hotelu, večerja, nočitev.

Po zajtrku odjava iz hotela in transfer na letališče.